Pojdi na vsebino

Moldavija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Moldavija
Republica Moldova
Zastava Moldavije
Zastava
Emblem Moldavije
Emblem
Himna: Limba noastră
Naš jezik
Lega Moldavije (temno zeleno) na Evropski celini
Lega Moldavije (temno zeleno) na Evropski celini
Glavno mestoKišinjev
47°0′N, 28°55′E
Uradni jezikiromunščina[1]
Priznani regionalni jezikiukrajinščina, ruščina, gagavščina
Demonim(i)Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka
Vladaunitarna parlamentarna republika
Maia Sandu
Dorin Recean
neodvisnost
27. avgust 1991
Površina
• skupaj
33,846 km2 (138.)
• voda (%)
1,4
Prebivalstvo
• ocena 2013
3.557.600 (brez Transnistrije) (132.)
• popis 2004
3.938.679
BDP (ocena 2012)
• skupaj (nominal.)
7,252 milijard USD[2] (83.)
• skupaj (PKM)
12,156 milijard USD [2]
• na preb. (nominal.)
2037 USD[2] (121.)
• na preb. (PKM)
3560 USD[2]
Gini (2014)Positive decrease 26,8
HDI (2018)Rast 0,711
 · 107.
ValutaMoldavski lej (MDL)
Časovni pasUTC +2 (EET)
• poletni
UTC +3 (EEST)
Stran vožnjedesno
Klicna koda373
Internetna domena.md

Republika Moldavija ali Moldova (moldavsko: Republica Moldova) je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu. Njena meja z Romunijo sledi toku reke Prut in delno tudi spodnjemu toku Donave.

Kot država obstaja od časov Sovjetske zveze, ko je bila kot Moldavska ASSR znotraj Ukrajinske SSR v 20. letih 20. stoletja sprva ustanovljena v Transnistriji na levem (vzhodnem) bregu reke Dnester, leta 1940 pa je bila Moldavska SSR ustanovljena na večini ozemlja med Dnestrom in Prutom, znanega kot Besarabija, ki ga je Sovjetska zveza odvzela Romuniji leta 1940, vendar je ohranila del ozemelj v Pridnestrju, ki so bili del Ukrajinske SSR.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko raioane), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.

Okraji:

  1. Anenii Noi
  2. Basarabeasca
  3. Briceni
  4. Cahul
  5. Cantemir
  6. Călărași
  7. Căușeni
  8. Cimișlia

  1. Criuleni
  2. Dondușeni
  3. Drochia
  4. Dubăsari
  5. Edineț
  6. Fălești
  7. Florești
  8. Glodeni

  1. Hîncești
  2. Ialoveni
  3. Leova
  4. Nisporeni
  5. Ocnița
  6. Orhei
  7. Rezina
  8. Rîșcani

  1. Sîngerei
  2. Soroca
  3. Strășeni
  4. Șoldănești
  5. Ștefan Vodă
  6. Taraclia
  7. Telenești
  8. Ungheni

Mestne občine:

  1. Kišinjev

  1. Bălți

  1. Bender

Avtonomni teritorialni enoti:

  1. Gagavzija
  2. Pridnestrje

Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi Rusi in Ukrajinci, se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime Transnistrija, ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialisti��no republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del Sovjetske zveze. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala Rusija, ki je tam še vedno vojaško prisotna. Svet Evrope območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution« (v angleščini). Ustavno sodišče Republike Moldavije. 5. december 2013. Pridobljeno 17. septembra 2014.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 »Report for Selected Country Groups and Subjects« (v angleščini). IMF. 2013. Pridobljeno 17. septembra 2014.
  3. Necșuțu, Mădălin (16. marec 2022). »Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'«. balkaninsight.com. Balkan Insight. Pridobljeno 19. marca 2022.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]